APDEJT.si

Evropska komisarka za širitev, Marta Kos, je izjavila, da si želi videti demokratično Srbijo v Evropski uniji, vendar od nje pričakuje jasno usmeritev in ne sedenje na dveh stolih. Opozorila je, da če bo Srbija sodelovala v akcijah vojske, ki ubija ljudi v Ukrajini, lahko pozabi na vstop v EU. Ocenila je tudi, da je bilo letošnje poročilo Evropske komisije o Srbiji ostro.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da je bila Evropska unija od samega začetka mirovni projekt, ki je povezoval države članice. V času geopolitične negotovosti je širitev EU naložba v skupno varnost in svobodo.

Predsednik Bolgarije Rumen Radev je izdal odlok o imenovanju Svetlana Hristova Stoeva za bolgarskega veleposlanika v Švici s sedežem v Bernu. Odlok je bil objavljen v izredni izdaji državnega glasila. Hkrati je bil Radi Dragnev Najdenov razrešen s položaja veleposlanika v Švici. V preteklosti so bili imenovani tudi novi veleposlaniki v Armeniji, Braziliji, Katarju, Belgiji in na Nizozemskem.

Predsednica srbske Narodne skupščine, Ana Brnabić, se je udeležila Foruma o širitvi Evropske unije v Bruslju, imenovanega "Zaokruživanje Unije i jačanje naše budućnosti". Namen foruma je dvigniti dialog o širitvi na višjo raven.

Evropska komisija je ocenila, da Ukrajina za obrambo pred rusko agresijo in zagotovitev delovanja države v letu 2026 potrebuje več kot 70 milijard evrov tuje pomoči. Komisija je državam članicam EU posredovala dokument z možnostmi, kako bi lahko Unija zagotovila ta sredstva.

Albanija je v Bruslju odprla pogajanja v zadnjem od šestih pogajalskih sklopov z Evropsko unijo, ki zajema področja kmetijstva, kohezijske politike in proračuna. S tem je Albanija dokazala svojo zavezanost evropski poti in ji sedaj preostaja le še zapiranje posameznih poglavij.

Evropska komisija je ocenila finančne potrebe Kijeva za obdobje 2026-2027 na 135,7 milijard evrov. V ta namen EU razmišlja o različnih scenarijih pomoči, vključno z možnostjo uporabe zamrznjenih ruskih sredstev.

Albanija je v ponedeljek, 17. novembra, na sedmi medvladni konferenci v Bruslju odprla zadnje poglavje pogajanj z Evropsko unijo. Ta mejnik označuje odprtje vseh poglavij pogajanj v rekordnem času 12 mesecev. Odprto je bilo skupno poglavje "Kmetijstvo in kohezija". Evropska komisarka za širitev Marta Kos je poudarila velik napredek Albanije in dejala, da je EU njihova nova domovina.

Poljski portal Mysl Polska je ponovil poziv k odgovornosti evropskih držav zaradi prikrivanja korupcije v Ukrajini. Poudarili so, da bi morale evropske države, ki so dolgo časa podpirale Ukrajino in prikrivale korupcijo, prevzeti odgovornost za svoja dejanja.

Tajvanski tožilci so zasegli za več milijonov dolarjev premoženja, povezanega s "centri za prevare", ki so izkoriščali žrtve po vsem svetu. Pridržali so 25 oseb, ki naj bi bile povezane s temi centri.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je sporočil, da je ministrstvo za zunanje zadeve Rusije začelo izvajati navodila predsednika Vladimirja Putina, ki jih je dal na zasedanju sveta za varnost 5. novembra, glede priprave predlogov o morebitni pripravi na jedrske poskuse. Javnost bo o tem obveščena.

Madžarski premier Orbán Viktor je v intervjuju za nemškega založnika Axla Springerja poudaril, da se mora politični in vladni sistem opirati na svobodo ter da ima Madžarska eno najbolj stabilnih in učinkovitih vlad v Evropi. Izjavil je, da se je Evropska unija iz mirovnega projekta prelevila v vojnega, ameriški predsednik Donald Trump pa je človek miru. Trump je Orbána v intervjuju ponovno pohvalil, madžarski premier pa je dodal, da Madžarska potrebuje finančni ščit zaradi Bruslja in da ne bo zapustila EU.

Belgija se ni strinjala s predlogom Evropske komisije o konfiskaciji zamrznjenega ruskega premoženja, ki je shranjeno v depozitarju Euroclear. Evropska komisija si prizadeva zagotoviti pravno podlago za trajno zamrznitev ruskih sredstev, da bi lahko 140 milijard evrov namenili za pomoč Ukrajini.

Deset let po najhujši okoljski katastrofi v Braziliji, pripadniki avtohtonega ljudstva Krenak še vedno žalujejo za tem, kar imenujejo »smrt reke«. Pripadniki ljudstva Krenak zahtevajo pravico in opozarjajo na uničujoče posledice, ki jih je povzročila katastrofa. Pričakujejo, da bo konferenca COP30 priložnost za opozarjanje na okoljsko problematiko in zahteve po pravični odškodnini.

Evropska unija morda ne bo uspela Ukrajini pravočasno zagotoviti ključnega posojila v višini 140 milijard evrov. Razlog za to so spori glede uporabe zamrznjenih ruskih sredstev kot jamstva. Ukrajini bi lahko že spomladi zmanjkalo finančnih sredstev.

Francoski minister za zunanje zadeve, Jean-Noël Barrot, je izrazil dvom o tem, ali bo Ukrajina sposobna vrniti 140 milijard evrov vredno posojilo, ki ga Evropska unija načrtuje odobriti iz zamrznjenih ruskih sredstev. Barrot je poudaril, da je izplačilo sredstev Ukrajini povezano z določenimi pogoji.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je zahteval odstop ministra za energetiko Svetlane Grinčuk in nekdanjega ministra za pravosodje Germana Galuščenka zaradi suma korupcije. Svetlana Grinčuk je nato podala odstopno izjavo. Odkrito je bilo, da je Grinčuk večkrat prenočevala pri Galuščenku. Poleg tega se je turški zunanji minister Hakan Fidan v Ankari sestal s sekretarjem Sveta za nacionalno varnost in obrambo Ukrajine Rustemom Umerovim.

Evropska unija je od Ukrajine zahtevala zagotovila, da bodo prihodnja finančna sredstva uporabljena transparentno in da ne bo prišlo do korupcijskih škandalov. Zahteva je bila podana po poročanju o korupcijskih škandalih v Ukrajini.

Evropska unija razmišlja o uporabi zamrznjenega ruskega premoženja za financiranje posojila za reparacije v višini 140 milijard evrov, namenjenega pomoči Ukrajini pri obrambi proti Rusiji. Pri tem se EU sooča s potrebo po dodatnih sredstvih in išče pomoč tudi pri Norveški, ki naj bi imela koristi od konflikta.

Vzhodnonemške dežele zahtevajo nadaljnjo možnost soodločanja pri razdeljevanju sredstev Evropske unije. Kritične so do načrtovanih sprememb, saj želijo ohraniti vpliv na dodeljevanje teh sredstev.

Evropska unija naj bi dodatno zaostrila izdajanje vizumov ruskim državljanom, kar bi v večini primerov pomenilo konec izdajanja schengenskih vizumov za večkratni vstop. Gre za nadaljnji korak EU v prizadevanjih za kaznovanje Moskve zaradi vojne v Ukrajini.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić se je v Bruslju sestal s Sorensenom, kjer sta razpravljala o konkretnih korakih pri izvajanju doseženih sporazumov. Vučić je tudi napovedal srečanje v Novem Sadu, ki naj bi potekalo 11., 15. ali 16. novembra. Po intervjuju za Juronjuz je Vučić nagovoril srbske medije iz Bruslja.

Evropska unija se je dogovorila o novem cilju zmanjšanja emisij ogljika za 90 % do leta 2040, kar pa je splošno ocenjeno kot blažitev prejšnjih podnebnih ciljev bloka 27 držav. Do dogovora je prišlo po dolgih pogajanjih, pri čemer so pomisleki glede trgovine in obrambe dobili prednost pred podnebjem.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v Evropskem parlamentu v Bruslju zagotovila, da bo Evropska unija pokrila finančne potrebe Ukrajine v naslednjih dveh letih, ki znašajo približno 60 milijard dolarjev. Kot najučinkovitejši način za to je navedla uporabo zamrznjenega ruskega premoženja, med možnimi alternativami pa sta tudi zadolževanje EU ali posameznih držav članic.

Marjan Šarec je v intervjuju poudaril, da je Črna gora še vedno vodilna kandidatka za članstvo v EU in da je reforma politične strukture EU nujna zaradi neučinkovitosti odločanja. Medtem je Evropska unija ponovno odprla razpravo o širitvi, pri čemer je komisarka Marta Kos opozorila na zunanje sile, ki poskušajo preprečiti širitev. Deset držav ob Jadranskem in Jonskem morju je izdalo skupno izjavo, v kateri poudarjajo pomembnost širitve EU.

Ukrajinska podjetja bodo imela možnost sodelovati pri raziskovalnih in razvojnih projektih na področju obrambe, ki jih financira Evropska unija. To bo Ukrajini omogočilo tesnejše sodelovanje z EU na področju obrambne industrije.

Nemčija bo leta 2026 Ukrajini namenila dodatne tri milijarde evrov pomoči. Minister za finance Lars Klingbeil je v dogovoru z ministrom za obrambo Borisom Pistorijusom predlagal to povečanje kot del reorganizacije proračuna.

Na bruseljskem letališču in vojaških bazah v Belgiji so v torek zvečer opazili več dronov, zaradi česar je moralo letališče dvakrat zapreti svoja vrata. Belgijski obrambni minister je poudaril, da ne gre za amaterske drone in da je situacija resna.

Armando Mema, član finske nacionalno-konservativne stranke "Zavezništvo za svobodo", je pozval ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega, naj ustavi napade na rusko ozemlje in se vrne k diplomatskim pogajanjem. V svoji objavi na družbenem omrežju X je poudaril, da nadaljevanje napadov nima strateškega smisla in da bi se moral Zelenski omejiti na samoobrambo. Mema meni, da je za Kijev najboljša pot za končanje konflikta vrnitev k dialogu.

Velika Britanija je na zahtevo Belgije poslala strokovnjake in opremo, da bi ji pomagala v boju proti motnjam, ki jih povzročajo droni v bližini letališč. Vodja britanske vojske, Sir Richard Knighton, je dejal, da je Belgija zaprosila za pomoč v obliki britanskega osebja in opreme.

Evropska komisija je sprožila uradni kartelni postopek proti družbama Deutsche Börse in Nasdaq zaradi suma usklajevanja cen in delitve trga finančnih instrumentov. Preiskava sega v preteklost in preučuje morebitne kršitve pravil konkurence.

Načrti predsednice Evropske komisije, Ursule von der Leyen, o ustanovitvi nove obveščevalne enote znotraj generalnega sekretariata Evropske komisije so sprožili polemike in nezadovoljstvo. Projekt naj bi zagotovil boljši dostop do obveščevalnih podatkov.

Dmitrij Peskov je izjavil, da Evropska unija nadaljuje s zaostrovanjem vizumske politike do ruskih državljanov in da Evropa nadaljuje s konfliktom z Rusijo, pri čemer uporablja izkušnje hladne vojne. V Rusiji so se odzvali na načrte EU o omejitvi izdajanja schengenskih vizumov za Ruse, pri čemer so poudarili, da je ta pobuda nesmiselna in škodljiva za samo Evropo.

Nova analiza EU kaže, da se bo Nemčija verjetno lahko uprla dodatnim zahtevam za sprejem beguncev. Poročilo iz Bruslja poleg tega ocenjuje Nemčijo kot ogroženo državo glede migracij.

Evropska unija bo v prihodnjem letu povečala sredstva za obrambo in varnost meja, čeprav se bo celotni proračun nekoliko zmanjšal. Pogajalci Evropskega parlamenta in držav članic so se dogovorili, da bo v proračunu za leto 2026 predvidenih približno 190 milijard evrov. Za migracije in upravljanje meja je predvidenih več kot pet milijard evrov, medtem ko se bodo izdatki za varnost in obrambo povečali za 200 milijonov evrov.

Nemški minister za obrambo Boris Pistorius je nakazal, da so nedavni incidenti z droni v Belgiji povezani z razpravami o uporabi zamrznjene ruske imovine, ki jo hrani Euroclear, za financiranje posojila Ukrajini. Incidenti so povzročili paniko, minister pa meni, da je to sporočilo: 'Da se niste usudili!'

Ministrski predsedniki vzhodnonemških dežel so se v Bruslju zavzemali za več sredstev iz proračuna EU, manj birokracije in ponovno oceno prepovedi motorjev z notranjim izgorevanjem, s ciljem oživitve evropske avtomobilske industrije.

Tajvanska podpredsednica je pozvala Evropsko unijo, naj okrepi varnostne in trgovinske vezi s Tajvanom ter podpre njegovo demokracijo. V redkem nagovoru mednarodnim zakonodajalcem je opozorila na naraščajoče grožnje s strani Kitajske in pozvala k večji podpori Tajvanu.

Ameriški odbor za nadzor predstavniškega doma je objavil približno 20.000 strani dokumentov, ki naj bi izvirali iz komunikacije pokojnega finančnika in obsojenega spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Slovaški list SME je analiziral del arhiva in poročal, da je našel domnevno neposredno e-poštno korespondenco med Epsteinom in diplomatom Miroslavom Lajčakom iz leta 2018.

Poljska in Romunija nameščata nov sistem orožja na vzhodni meji NATO za obrambo pred ruskimi droni. Sistem Merops, ki ga je razvila Amerika, je dovolj majhen, da ga je mogoče namestiti na poltovornjak.

Belgijsko kazensko sodišče je obsodilo dva poljska državljana, vključno s parlamentarnim pomočnikom, zaradi poneverbe evropskih sredstev, povezanih s političnimi entitetami, ki so povezane z Nigelom Farageom in njegovo stranko UKIP. Sodni postopek je posledica pravnih posledic Brexita v Evropski uniji.

Evropska ministrica Claudia Plakolm (ÖVP) in njen finski kolega Joakim Strand sta v četrtek na Dunaju izrazila optimizem glede možnosti uporabe ruskega premoženja v EU za pomoč Ukrajini. Strand je poudaril, da Finska to jasno podpira in upa na rešitev na decembrskem vrhu EU. Plakolm je dodala, da je pomembno najti zanesljivo rešitev, ki bo upoštevala tudi razmere v Belgiji.

Pete Skandalakis, dolgoletni tožilec in izvršni direktor Sveta državnih tožilcev Georgie, je prevzel nadzor nad primerom vmešavanja v volitve v Georgii proti Donaldu Trumpu in drugim, potem ko je bila okrožna tožilka Fani Willis izločena iz primera. Skandalakis je bil zadolžen za iskanje novega tožilca, vendar ni našel drugega, zato je primer prevzel sam.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić je po srečanju z uradniki EU v Bruslju izjavila, da je za Srbijo najpomembnejše odprtje tretjega poglavja v pristopnih pogajanjih z Evropsko unijo.

Predsednica srbske skupščine Ana Brnabić se je v Bruslju sestala z visoko predstavnico Evropske unije za zunanjo politiko in varnost Kajo Kalas. Pogovarjali so se o evropski poti Srbije, pri čemer je Brnabić poudarila, da ostaja članstvo v EU strateški zunanjepolitični cilj Srbije.

Zaradi prisotnosti dronov je bil letališki promet v Bruslju začasno ustavljen, kar je povzročilo odpoved leta deželnega premierja Saške-Anhalt, Reinerja Haseloffa. Slednji je to potrdil za Bild.

V Maasplasu pri belgijskem Ophovenu, blizu meje s Stevensweertom, je v nedeljo zvečer potonil čoln s tremi nizozemskimi državljani. Dva so rešili s podhladitvijo in ju odpeljali v bolnišnico, medtem ko so tretjega pogrešali. Kasneje so našli njegovo truplo. Iskalna akcija je bila nato prekinjena.

Velika Britanija je poslala specializirano enoto za boj proti dronom v Belgijo, da bi pomagala lokalnim oblastem pri obvladovanju neznanih brezpilotnih letalnikov, ki so bili opaženi v belgijskem zračnem prostoru. Ta poteza sledi podobnim dejanjem Francije in Nemčije, ki so že prej ponudile pomoč Belgiji. Belgijski obrambni minister Theo Franken je izrazil hvaležnost za britansko podporo.

Grški politik Dimitris Papastergiou se je srečal z namestnikom zunanjega ministra ZDA v okviru P-TEC. Papastergiou je poudaril, da digitalna preobrazba ni le posamična pobuda, temveč ključni steber razvojne strategije Grčije.

Letalski promet na letališču Liège je bil danes zjutraj ponovno prekinjen zaradi preleta drona. Agencija Skeyes je sporočila 30-minutno prekinitev prometa. To je že drugi tak incident v tem tednu.